sonetă

See also: soneta

Romanian

Etymology

    Borrowed from French sonnette.

    Noun

    sonetă f (plural sonete)

    1. pile driver

    Declension

    singular plural
    indefinite definite indefinite definite
    nominative-accusative sonetă soneta sonete sonetele
    genitive-dative sonete sonetei sonete sonetelor
    vocative sonetă, soneto sonetelor