snaveldier

Dutch

Etymology

Compound of snavel (“beak”) +‎ dier (“animal”).

Pronunciation

  • IPA(key): /ˈsnaː.vəlˌdiːr/
  • Hyphenation: sna‧vel‧dier

Noun

snaveldier n (plural snaveldieren, no diminutive)

  1. monotreme
    Synonyms: cloacadier, monotreem