prozelit
Romanian
Etymology
Borrowed from French prosélyte.
Noun
prozelit m (plural prozeliți)
Declension
| singular | plural | |||
|---|---|---|---|---|
| indefinite | definite | indefinite | definite | |
| nominative-accusative | prozelit | prozelitul | prozeliți | prozeliții |
| genitive-dative | prozelit | prozelitului | prozeliți | prozeliților |
| vocative | prozelitule | prozeliților | ||