monotelit
Romanian
Etymology
Borrowed from French monothélite.
Noun
monotelit m (plural monoteliți)
Declension
| singular | plural | |||
|---|---|---|---|---|
| indefinite | definite | indefinite | definite | |
| nominative-accusative | monotelit | monotelitul | monoteliți | monoteliții |
| genitive-dative | monotelit | monotelitului | monoteliți | monoteliților |
| vocative | monotelitule | monoteliților | ||